Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota sredi tedna smrtno ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je v mestu sprožilo val novih protestov in ostrih odzivov. Incident se je zgodil le nekaj ulic stran od prizorišča umora Georgea Floyda iz leta 2020, kar je v lokalnem okolju obudilo boleče spomine na pretekle policijske zlorabe in državljanske nemire. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ravno ta teden v Minnesoti napovedala svojo doslej največjo operacijo proti nezakonitemu priseljevanju, kar kritiki ocenjujejo kot načrtno stopnjevanje pritiska na demokratske zvezne države. Politični odzivi na dogodek so izjemno ostri, saj je nekdanji guverner Minnesote in rokoborska legenda Jesse Ventura javno napadel predsednika Trumpa in ga označil za strahopetca, ki se je izognil naboru. Ventura je kritiziral agresivne metode administracije, ki so privedle do nepotrebne izgube življenja. Medtem ko vlada trdi, da so agenti delovali v samoobrambi, priče na kraju dogodka te navedbe zavračajo in opisujejo kaotično situacijo, ki bi se ji po njihovem mnenju lahko izognili. Dogajanje v Minneapolisu postaja osrednja točka Trumpove kampanje delitve, v kateri predsednik pogosto izpostavlja nemire iz leta 2020 kot razlog za uporabo ostrejše sile. Nova operacija ICE v Minnesoti se tako interpretira ne le kot vprašanje varnosti meja, temveč kot politični obračun z zvezno državo, ki velja za utrdbo nasprotnikov trenutne administracije. Napetosti v mestu se stopnjujejo, saj prebivalci in aktivisti zahtevajo neodvisno preiskavo streljanja in ustavitev množičnih deportacijskih akcij.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.